Ko policisti planejo s pištolami v »hram demokracije«!

Pravzaprav mi je tema že kar nekaj časa zoprna. Preveč razgalja našo nestrokovnost in že posiljeno pravniško ‘črkobralstvo’. Za tiste, ki ne vedo, kaj je to, le kratko pojasnilo. To je način branja zakonov, ko se ne jemlje nobenega zakona kot celote. Še več tudi posamezne člene se uporablja in obrazlaga tako, da se upošteva le tiste točke, stavke, ali celo besede, ki ustrezajo namenu bralca. Ne morem kaj, ampak zastavonoše na tem področju so poslanci SDS. Niso pa edini!

Toda, ko sem danes slišala povedano na sejo Kolegija predsednika državnega zbora, ima le ta namen, da ustanovi neke vrste lastno »Parlamentarno milico«! Torej ne policije, niti ne varnostnikov, kar milico. Seveda tudi ni mišljena ‘Ljudska milica’ izpred 25 let, temveč bolj razno razne milice, znane predvsem iz islamskega sveta. Sicer pa, katere pogoje morajo izpolniti za svoj namen. Vsekakor najprej tega, da postane parlament neke vrste ekstrateritorialno ozemlje. Neke vrste pomanjšani Vatikan, kjer bodo »Parlamentarni miličniki« v enaki funkciji kot Švicarski gardisti. Potem, verjetno se bo morala dograditi tudi kot prizidek vsaj majhna kapelica, mogoče tudi Džamija, če bodo seveda razvojno naravnani. Vsekakor, prihodnost je bolj obetavna kot pa sedanjost in prav je tako!

Vendar vrnimo se k ‘incidentu’ ki je celo razdvojil predsednika vlade in policijsko ministrico. Čeprav nerada, moram priznati, da sem na strani tistih, ki pravijo da ne more kar tako vpasti skupina policistov v parlament, tudi če ima ne vem koliko podpisov od preiskovalnega sodnika in se izgovarja, da gre zgolj za predkazenski postopek.

Preveč so nam poznane tovrstne prakse iz Latinske Amerike in tudi iz Španije, ko četica oborožencev pridrvi pod neko pretvezo v parlament in izvede – državni udar.Marsikdo prelahko pozablja, da imamo tudi mi enega gospoda, ki je še preveč obseden s tem. Da ima ta gospod preveč ‘svetovalcev’ onkraj Antlantika. Pa naj si gre za jug ali sever Amerike.

Bodimo torej dosledni in si le poglejmo besede policijske ministrice, ki je dejala: »… organi pregona lahko vstopijo v okviru predkazenskega postopka v hišo…«! Res tako piše v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP-UPB1), v poglavju, ki obravnava PREISKOVALNA DEJANJA in sicer v točki 1. Hišna in osebna preiskava.

Tako pravi 214. člen, da se:

(1) Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek. 

(2) Osebna preiskava se sme opraviti, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.

Dobro si preberite predvsem podčrtano in o tistem razmislite!

Nadalje, 215. člen pravi:

(1) Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.

(2) Odredba o preiskavi se izroči pred začetkom preiskave tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi ali ki naj se preišče. Pri tem se ga pouči, da ima pravico obvestiti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi. Če tisti, na katerega se nanaša odredba o preiskavi zahteva, da je pri preiskavi navzoč odvetnik, se začetek preiskave odloži do prihoda odvetnika, vendar najdalj za dve uri.

(3) Pred začetkom preiskave se zahteva od tistega, na katerega se nanaša odredba o preiskavi, naj prostovoljno izroči osebo oziroma predmete, ki se iščejo.

(4) S preiskavo se lahko začne tudi brez poprejšnje izročitve odredbe in brez poprejšnje zahteve za izročitev osebe ali stvari, če se pričakuje oborožen odpor ali če je potrebno, da se preiskava opravi takoj in nepričakovano, ali če se opravi preiskava v javnih prostorih….itd!

Mogoče pa ne vemo vsega in se je Bratuškova upirala s kakšno plastično ‘kalašnikovko’!

No potem pa sledijo poslastice iz 216. člena:

(1) Pri hišni preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskujejo ali njegov zastopnik.

(2) Zaklenjeni prostori, pohištvo ali druge stvari se odprejo s silo samo, če njihov imetnik ni navzoč ali če jih noče prostovoljno odpreti. Pri odpiranju se je treba ogibati nepotrebnih poškodb.

(3) Pri hišni ali osebni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Preiskavo ženske sme opraviti samo ženska; tudi za priče se vzamejo samo ženske. Priče je treba pred začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja, in da imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna.

(4) Če se opravi preiskava v prostorih državnih organov, podjetij ali drugih pravnih oseb, se povabi njihov predstojnik, naj bo pri preiskavi navzoč.

(7) O vsaki hišni ali osebni preiskavi se napravi zapisnik, ki ga podpišejo tisti, pri katerem se opravi preiskava ali ki se preišče, njegov odvetnik, če je bil navzoč pri preiskavi in tisti, katerih navzočnost je obvezna. Pri preiskavi se zasežejo samo tisti predmeti in listine, ki so v zvezi z namenom preiskave v posameznem primeru. V zapisnik se vpišejo in v njem natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo; isto se navede tudi v potrdilu, ki se takoj nato izda tistemu, ki so mu bili predmeti oziroma listine zasežene.

Še specialni desert, iz istega člena: (6) Hišno in osebno preiskavo je treba opraviti obzirno, da se ne moti hišni mir.

Tako, to so argumenti vrle policijske ministrice. No sedaj pa si še poglejmo, kaj vse naša zakonodaja omogoča. Najprej bom predstavila ‘bogastvo možnosti’ iz 217. člena:

Če se pri hišni ali osebni preiskavi najdejo predmeti, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, pač pa kažejo na drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, se tudi ti opišejo v zapisniku in zasežejo, o zasegu pa takoj izda potrdilo. To se takoj sporoči državnemu tožilcu, da začne kazenski pregon. Ti predmeti se takoj vrnejo, če državni tožilec spozna, da ni razloga za kazenski pregon, pa tudi ne kakšnega drugega zakonskega razloga, da bi se morali predmeti vzeti (498. člen).

Potem svoboda preiskovanja, opisana v 218. členu:

(1) Policisti smejo tudi brez odredbe sodišča stopiti v tuje stanovanje in druge prostore in po potrebi opraviti preiskavo, če imetnik stanovanja to želi, če kdo kliče na pomoč, če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju, ali če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, če je v stanovanju ali kakšnem drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je zaradi pregona tja zatekel.

Sedaj pa pustite domišljiji svojo prosto pot! Predstavljajte si, da Tonin ali Bahova zavpijeta v skladu s tem členom, »na pomoč«, nato pritečejo uniformirani in oboroženi policisti…

Zato je sklep res enostaven! Resnično potrebujemo »Parlamentarno milico«!

Parlament

Ko policisti planejo s pištolami v »hram demokracije«!

3 thoughts on “Ko policisti planejo s pištolami v »hram demokracije«!

  1. grominstrela pravi:

    Ko ljudstvo molči in potrpežljivo prenaša lumparije, ko je sodstvo brezzobi tiger in kariera odvisna od skorumpirane politike, ko pravo ni več varuh pravic in svoboščin, ko skorumpirana politika in pohlepna bančna in gospodarska oligarhija uničujeta državo in družbo, je tudi policija hočeš ali nočeš del te žalostne zgodbe. Zmanipulirana, neučinkovita in frustrirana.

    Ne gre pozabiti;
    bolj kot je država nemočna in manj kot jo je, močnejši so tisti, ki to znajo izkoristiti. Žal so to največkrat tisti, ki so najbolj brezobzirni in se najmanj sprašujejo o posledicah svojih dejanj za družbo kot celoto.

    Pa ni moč države v moči vojske ali milice, tudi ne v moči pravosodja, ki sodi po črki, namesto po duhu zakona. In iluzija je misliti, da je moč države v zapisanenih zakonih, v količini pravil in predpisov. Vse to so vedeli že v starem Rimu, kjer so državniki (ne pa politik(ant)i) že davno pred propadom Rima napovedovali njegov propad. (Seneca: država z mnogo zakoni je gnila država, obsojena na propad). Več kot je zakonov, hitreje jo bo vzel hudič. In v tej državi, na tej celini, v tej družbi je mnogo (preveč) zakonov.
    Moč države je povsem drugje, v aktivnih (spodobnih in zaupanja vrednih) ljudeh, v javnosti, preglednosti in odprtosti družbe. To so najboljši varuhi države in družbe.
    Ampak, spodobnih in zaupanja vrednih ljudi vse bolj primanjkuje ali – kar je verjetneje – postajajo vse bolj nemočni in apatični v družbi prestreljeni s pohlepom, koritarstvom in privilegiji, ki so vzvod (nezaslužene) (pre)moči manjšine nad večino.
    Vse se pa začne, ko je (postane) parlament namesto “hrama demokracije” Avgijev hlev.
    Pištole v rokah policije (ali kriminalcev) so samo posledica.

    Slepimo se, ko verjamemo, da je ta in takšen “hram demokracije” zagotovilo za demokratičnost družbe.
    Slepimo se, da so voljeni predstavniki ljudstva samodejno tudi varuhi demokracije in njenih načel.
    Slepimo se, da sta policija in vojska udarna moč države in njen garant.
    Slepimo se, da sta že ljudska volja in glas sama po sebi demokracija.
    Slepimo se o vsem, kar je res publicae, o vsem kar je stvar javnosti in javnega interesa.
    Preprosto, slepimo se.

    V resnici je parlament tržnica, kjer se namesto solate prodaja načela,
    v resnici poslanci zastopajo zgolj svoje lastne, klanovske ali v skrajnem primeru ozke strankarske interese,
    v resnici so policija, vojska in pravosodje zgolj varuhi privilegijev in privilegiranih,
    v resnici sta “ljudska volja in glas” vse prevečkrat le glas in volja najbolj zmanipuliranih in najbolj glasnih agresivnežev prepričanih v svoj prav.
    V resnici družbo od krize do krize krmari moralna drhal, tolpa pustnih šem in moralnih pokvek, ki se igra (z) demokracijo in svobodo.

    V resnici ljudstvo molči, in je neskončno daleč od oblasti, v resnici demokracije ni in je nikoli ni bilo.

    Parafraziram tvojo misel: Zato je sklep enostaven, resnično je vse kar potrebujemo Človek. Tega pa ni in ga ni.

    Do zdaj in zdaj imamo opravka največkrat z živaljo v človeku. Z redkimi izjemami, kjer je EQ enakovreden IQ. Zato imata človeštvo in Človek toliko težav.
    Zato!

    Pozdrav G&S

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s