Slovenc Slovencu – iskreni nevoščljivec!

Rada berem bloge drugih ljudi, tudi komentarje, sploh tiste, ki so iskrivih misli in ne dopuščajo lahkotnega pristopa, ker je še največ resnice v njihovih zapisih skritih v ironiji in satiri, pa človek nikoli ne ve kdaj bloger misli resno ali se zgolj posmehuje.

Časi v katerih živimo pač niso primerni za neposreden nagovor, iskrenost, pričakovanje na dobre komentarje ali, bog ne daj, nadaljevanje misli osnovnega zapisa blogerja. Kolikor sama spremljam dogajanje na »fb« me bo težko prepričal, da je takšnih ljudi, ki so sposobni tega odnosa več, kot imamo ljudje prstov na rokah in nogah. Zato, ko včasih naletim na resnično dober zapis, iskreno obžalujem s kakšno lahkoto bo šel v pozabo ostalih povprečnosti. Da čez mesec ali dva ne bo ostala za njegovo iskrivostjo in modrostjo niti najmanjša sled. Potem pa se bo pojavil nekdo drug, ki bo skoraj do pičice isto ponovil, pa se bo zgodba ponovila.

Zato bi lahko postavila tezo – bolj kot je nek zapis dober, manj nam je všeč. Pa ne mislite, da zavestno. Ne, čisto podzavestno – takšen je pač naš karakter, značajska nrav Slovencev. Nekdo bo porekel, to pa ne drži, torej – njegova beseda proti moji! Vendar, to ni neko dokazovanje. Dokaz je v nekem našem povsem drugem ravnanju!

Pa si ga oglejmo! Ko sama preberem nek blog in če mi daje za misliti in če so kjerkoli ob njem neka reklamna sporočila, kliknem nanje. Vem, da sama ne bom imela nobenih stroškov, njemu pa bo vsak klik štel in prav se mi zdi, da mu namesto dobesedno »brezveznih« všečkov na ta način izrazim moje priznanje. Všečki bi imeli svoj namen, če bi bilo zraven omogočena tudi zavrnitev podanega. Pa ni!

Zadnjič sem se pogovarjala s kolegom, ki je že 3 mesece v pokoju. Problemi so mu isti, kot takrat, ko je bil še zaposlen, brezposelna žena, otrok študira, on pa naenkrat z istimi obveznostmi in takšnimi prejemki, ki po tistem kar mu ‘poberejo’ položnice in banka, da mu ostane manj kot 200 € na osebo.

Pa je človek razmišljal, kaj storiti? Lahko bi se nazaj zaposlil, vsaj do poplačila kredita, vendar ni hotel odžreti službe nekomu, mlajšemu, ki jo tudi potrebuje. Zato je malo preučeval možnosti sistema na spletu. Ugotovil je, da te možnosti obstajajo, zgolj s pristankom, da se ob njegovih blogih – zapisih pojavljajo reklamna sporočila. Ta ne predstavljajo nobene obremenitve, niti zanj, niti za bralce njegovih blogov. Pač so takšna pravila marketinga, da je to strošek tistih, ki si želijo objave reklame za svoja sporočila.

Torej, čisto dovolj je, če se potem, ko se prebere nek blog, ki nam je blizu in se strinjamo z njim, izrazi priznanje na preprost način. Ni potrebno pošiljati denarja, ni potrebno ničesar kupiti, nič…! Le klikniti se mora na katero koli okence (lahko tudi na več od njih – recimo inteligentni lahko na ta način ocenjujejo blog 1 – 5, en klik slabo, 5 klikov odlično).

Toda, kaj ko takšna miselnost ne velja za Slovence, ker je v radikalnem nasprotju z »našo nevoščljivostjo«! Pač v stilu, zakaj pa bi on zaslužil ta nesrečni cent, jaz pa nič! Logično, saj blog, ki smo ga prebrali in misli v njem nič ne štejejo. No pa lahko zaključimo z ‘funkcionalno nepismenostjo’ kaj nisem jasno napisala,da tistemu, ki mu zapis ni všeč, ni potrebno storiti ničesar!

Skratka, da zaključim! Ta moj znanec je torej pristopil in pristal na reklamne okvirčke pri njegovih blogih. Ugotovil je, da je imel v zadnjih 8 mesecih preko 17.000 ogledov. Če bi torej bili zapisi njegovi zapisi všeč vsaj petini ljudi, bi ga nekdo tretji nagradil  z 400 € na mesec, ravno z razliko med nekdanjo plačo in penzijo. Ne bi obogatel, bi pa lažje preživel! Ampak resnica je naslednja. V tem enem mesecu, ko sistem že deluje, je po 30 dneh njegov zaslužek – reci piši 1,21 €.

S tem lahko ta zapis zaključim s svojo drugo tezo – Dobre blogerske zapise pišejo praviloma zelo naivni ljudje! Pa še opravičujem se, ker pri mojih zapisih ni reklamnih sporočil. Če že kdaj bodo, bodite prepričani, da nikoli ne na slovenskih spletnih straneh.

RC_za Slovenc-slovencu

Nekaj za pokušino!

http://amsel-blog.blogspot.com/2015/04/domovinsko-domoljubne-muke.html

Slovenc Slovencu – iskreni nevoščljivec!

2 thoughts on “Slovenc Slovencu – iskreni nevoščljivec!

  1. grominstrela pravi:

    pravilen sklep iz napačnih razlogov.

    Zavidati nekomu iskrivo misel je čisto človeško. Za marsi katero tujo misel bi si želel, da se je rodila v moji glavi, tako zelo blizu mi je. Pa tako zavidanje ni nevoščljivost, bolj se mi zdi kot poklon drugemu in izraz spoštovanja do njegovega intelekta, do njegove človeškosti.

    Čisto druga zgodba pa je nevoščljivost, ki nastane zaradi občutka prikrajšanosti, spregledanosti, frustriranosti. Taka dnevoščljivost boli predvsem tistega, ki občuti, doživlja te občutke. Taka nevoščljivost je hudič, ki dela zdrahe v družbi. In tega je pri nas veliko. Veliko preveč.

    Nevoščljivost je znak bolne družbe.
    Skupnost po mojem mnenju zboli za to boleznijo takrat, ko se njeni pripadniki nis(m)o naučili ceniti sposobnost, ustvarjalnost, izvirnost, ki delajo drugega uspešnega, boljšega, človeškega….
    Naša bolečina in bolezen je kako priznati uspešnost drugemu brez lastnih frustracij.

    Izvirni greh pa gre, – vsaj po mojem mnenju, – iskati v tem, da skoraj vsak uspeh povezujemo s prevaro, s privilegiji, s korupcijo, s sebičnostjo – in s tem opravičujemo lastno nesposobnost.
    Zavist in nevoščljivost sta samo simptoma nesposobnosti in neiskrenosti do sebe samega.
    Zato trdim, da iskrenega zavistneža in nevoščljivca ni. Iskrena je le bolečina tistih, ki se ob uspehu drugega čutijo prikrajšane.
    Ker izhajamo iz izkušenj lene in parazitske družbe kjer je bilo vse naše in si je vsak lahko nekaznovano vzel del nezaslužene potice.
    Sedaj pa se je treba za svoj košček kolača pošteno potruditi. In tukaj se vse zalomi. Namesto truda pa še naprej treniramo le lenobo in pljuvanje po drugem.
    Zoprno pa je, da imata zavist in nevoščljivost dober temelj v vsakdanjih izkušnjah; vse prevečkrat se izkaže, da uspeh ni posledica ustvarjalnosti in izvirnosti ampak prav tistega, kar nevoščljivec meni da je. In tu vidim dokaz, kako globoko smo v družbeni in moralni krizi.

    Zdrava družba sama po sebi prepozna, zavrže in izloči zavistneža in nagradi in spoštuje ustvarjalnega. Vrag je le v tem, da zdrava družba ne pade z neba.

    In za konec:
    zdi se, da zdrava družba ne temelji na dobrodelnosti in usmiljenju (kot razumem tvojo misel), njen temelj so dostojnost, dostojanstvo in spoštovanje velike večine, če ne vseh pripadnikov družbe. Pa to ni naloga za posameznika, to je naloga za družbeni sistem, naloga za državo, ki pa jo ne eden in ne drug ne znata narediti kot je treba.

    Zavrgli smo en sistem, vse slabo in vse dobro v njem, ki ga je premogel, nismo pa uspeli zgraditi novega. In temu pravimo tranzicija.

    Kot da so zavistneži in nevoščljivci gradili to družbo, ta sistem in to državo.

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s