Nezrela demokracija

Ob današnjem »prazniku sva imela z Amselom majhno izmenjavo mnenj in ker je povedal marsikaj zanimivega, se mi zdi prav, dokler je še sveže, da tudi drugi kakšno rečete na te zadeve in da izmenjamo stališča, kot smo jih vsaj nekateri že do sedaj.

Osnovna teza Amsela je, da smo kljub 25 preživetim letom, zelo oddaljeni od zrele demokracije. Ne samo zgolj v smislu etičnih in moralnih standardov, temveč tudi v razumevanju in spoštovanju temeljnih demokratičnih pravil, ki določajo standarde političnega delovanja. Tako meni, kot Amselu so te zadeve jasne, ne rabiva odpreti nobenih knjig, navodil in podobno. Tu velja le dvoje, ali veš ali pa ne veš.

Prva zanimiva tema je bila, kaj je v državi predvsem politično in kaj predvsem strokovno. Že ta razmejitev pove, da ni mogoče popolnoma ločiti političnega od strokovnega. Zato najprej k političnemu. Politični položaji so vsekakor poslanci Državnega zbora in državnega sveta, potem vlada z predsednico in vsemi ministri. Skupino političnih kadrov zaključujejo še vsi državni sekretarji (v vladi in na ministrstvih) in vodja kabineta ministra. Torej to so politični položaji. Zato spraševanje, kaj se nam dogaja ob takšni ‘poplavi’ akademskih nazivov v politiki, sploh ni pravo. Izobrazba preprosto ne zagotavlja političnega instinkta!

Strokovno področje obsega predvsem uradniške položaje, od ranga višjih sekretarjev pa navzdol. To je klasifikacija glede na uradniško hierarhijo. Glede na področje pa so generalni direktorji direktoratov, zavodov v sestavi, vodje sektorjev, služb in tako naprej. V vse naše dokumente smo zapisali, da so to strokovni položaji, zato tudi zasedba poteka preko komisije Uradniškega sveta. In še nekaj smo zapisali, postopek dela na pripravi posameznih politik.

Tukaj se srečamo predvsem z vlogo generalnih direktorjev direktoratov. Vsak misli, da so oni politiki, že mogoče v tej državi, vendar po nobenem pravilu to ne bi smeli biti. Generalni direktorji »polisymakerji« so torej snovalci načrtov za uresničitev politik. Angleščina lepo razmejuje med »polisy« in »politics«, slovenščina pač ne. Vse bolj sem prepričana, da nam takšno zamegljevanje le koristi, ker potem lahko zmerjaš slehernega, ki je vodil nek direktorat, da je politik. Od tu pa je le še pol koraka do politikanta in še pol koraka do lopova.

Da je ta del nezrelosti naše demokracije njena huda cokla, kaj cokla, bergla, verjetno ni potrebno še bolj dokazovati. Sedaj pa nastopi tisto, na kar je Amsel posebej opozoril, na konflikt med političnim in strokovnim. Kako se ta sploh pojavlja in zakaj pride do njega. Razlog je preprost – v splošnem so vsi politični statusi v državi, glede družbene moči višji kot strokovni položaji. S tem ni nič narobe, če bi se pri tem držali svojega polja družbene odgovornosti, to je poenostavljeno povedano strankarskih koncepcij in političnih doktrin. Strategije so namreč domena in zgolj domena stroke.

Zato, kdor spremlja razprave raznih odborov in tudi sej zbora samega, če je vsaj malo normalen, se mora prijeti za glavo, ko vidi kako se v svojih razpravah poslanci zaplezajo v vprašanja strategij. Zadnjič toliko da nisem na enem odboru poslušala razprave o tem kako se prižge motorka za rezanje lesa. Vrste poslancev, ki v tem »talanju« pameti, pa raje ne bom omenjala.

Nekdo bo zamahnil z roko, češ saj to sploh ni pomembno. Pa je, še kako je. Amsel se je o teh pojavih in še o vrsti drugih slikovito izrazil da se mu včasih zdi, kot da smo si tudi mi omislili voz demokracije za naše potovanje v svetlo prihodnost, le da imamo namesto okroglih koles, kvadrataste!

Kot vidite, je ostal odprta vrsta vprašanj, recimo kaj je temeljni problem “nezrele demokracije” ali njene politične oz. strokovne dimenzije. Potem, kaj nas vodi, da že zapisana pravila, tako politična, predvsem pa strokovna, svojevoljno, v bistvu politikantsko razlagamo. Zakaj so v tej bitki odpovedale druge družbene institucije, tudi cerkev. In še zadnje vprašanje – Kam je izginila civilna družba in v katerem polju bi se morala primarno organizirati?

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
Nezrela demokracija

4 thoughts on “Nezrela demokracija

  1. Torej v Butalah govoriti o “demokraciji” – pa četudi nezreli .. je .. hmmmm .. precej nezrelo.
    :o)))
    V Butalah imamo strankokracijo in to najbolj bebavo mogočo obliko.

    Tudi jaz sem prekršil svoja pravila in včeraj pogledal posnetek pogovora Peskove s Cerarjem, Bratuškovo, Petrletom in Janšo.

    Normalnemu človeku pride slabo ob teh jajcih. Kot bi se skupaj zbralo 5 umsko zaostalih blaznežev, ki navijajo svoje 25 let stare litanije in sploh ne znajo zamenjati plošče na svojih gramofonih, kateri jim nadomeščajo tiste 3 ganglije v glavah, za katere naduto trdijo, da so to možgani.

    Iztočnica je bila zanimiva – zato sem gledal. Začeli so obravnavati anketo med osnovnošolci in srednješolci. Glede na rezultate je le 6% otrok malo poznalo novejšo zgodovino naše kvazi-države po odcepitvi od SFRJ.

    Najprej je bil šok to za Petrleta, ker NIHČE od otrok ni vedel, da je on, veleon bil nekdaj nekakšen predsednik. Tip je skorajda zajokal. Nato so vsi začeli nakladati o tem, kako je treba v OŠ začeti sistematično vcepljati otrokom v glavo “ljubezen do domovine”.

    Potem so na dan privlekli vse od 1939 naprej in … maaahhhh .. za jokat. Res!

    Benti .. pa KJE jaz živim? Kje se to dogaja? Našim umskim invalidom na vodilnih političnih položajih niti to ni jasno, da imajo ljudje radi svojo domovino SAMO V PRIMERU, če jim je ta res “mati” – torej, da se v njej dobro počutijo in jih ni strah jutrišnjega dne, jih ni strah za bodočnost svojih otrok. Tega se ne da učiti v šolah .. to je lahko le spontano čustveno stanje, ki ima vzrok v odnosu države do posameznika.

    Edina izjema je resna grožnja narodu iz ozadja. V taki situaciji se “domoljubje” spontano dvigne na najvišji nivo. S poudarkom na “SPONTANO” in ne “v OŠ naučeno”.
    Tako čustveno stanje smo doživeli pred odcepitvijo – zato smo bili tako enotni. In tako čustveno stanje danes doživljajo Rusi ogroženi od NATO .. zato je priljubljenost Putina narasla na 89%.

    Če tega ne razumejo ti kreteni, ki sede v parlamentu .. tega najbolj osnovnega o domovini, kako naj potem razumejo kako bolj zapleteno zadevo? Kaj lahko drugega pričakujemo od njih razen tega, da bodo – kot že 25 let – od dveh izbrali slabšo in od več možnosti najslabšo mogočo?

    Že otroci v OŠ vedo kako je ta parlamentarni folk fukjen .. zato jih pa vse skupaj niti najmanj ne zanima. Pa naj bi zanimalo odrasle, ki ne moremo nič narediti? Meni to samo spanec odžira, ker jih potem celo noč v mislih psujem in pobijam. Sodrgo zagamano.

    Liked by 1 person

  2. Smo z našim uvajanjem ‘demokracije’ podobni tistim, ki uvajajo ‘samoupravljanje’ v umobolnici, kjer sodelujejo vsi! Tako zaposleno osebje, kot tudi pacienti, ki pa so v večini!

    Všeč mi je

  3. cinik pravi:

    Cerberus…
    V tvoji primerjavi manjka še nekaj : ustanovitelj pa je odločil da je eden od bolnikov,nezdravljeni
    psihopat, nujen za funkcioniranje tega samoupravljanja. Kaj nujen … nezamenljiv je.
    :-)))

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s