Kaj se bomo premaknili ali se ne bomo?

Pred sabo imam zelo stari blog znanca, ki nam je predstavil Srečka Kosovela, v popolnoma novi luči. Seveda gre zahvala izdajateljem majhne knjižice z le nekaj manj kot 80 stranmi, izšli v Zbirki Sanje, 5.555 izvodov in z naslovom PRAVICA.

Melanholija v rdečem

Brala sem in brala in zajemala sapo. Sklenila sem, da jo bom poslej vedno nosila s sabo. Tudi če bom kje šla na kavo, jo bom imela na mizi. In če me boste videli in srečali, mene ali moje prijatelje, izmenjajte besedo z mano, misli in dajmo skupaj dosanjati Kosovelove sanje.

Ali nas je dovolj v hlačah ali krilih, da nadaljujemo proces povezovanja levih strank, ki lahko končno preraste v sodobno levo orientirano politično stranko. V tej knjižici so pravzaprav vsa vprašanja, na katera mora odgovoriti sleherna politična združba. Zato skupaj preberimo vsaj to Kosovelovo pesem:

Najbolje, da bi izdali vladni pristaši
katekizem, kakšen mora človek biti,
če hoče biti državotvoren.

Dalje je najbolje, da kar zaustavijo tek
zgodovine, da preprečijo razvoj in diferenciacijo
ter da prepovedo sociologijo, ki se je razvila
že do popolnoma novega pojmovanja človeške
družbe in ki ji je človek kot tak osrednje jedro.
Dalje je najbolje, da prepovedo vsako
naprednost, ki prekaša njihovo »naprednost«,
sploh najbolje, da prepovedo še misliti.

S tem se pričneta zlata doba in mir v deželi,
pod geslom naprednosti seveda!

Lahko, da ne bomo uspešni, lahko, da ne bo nič iz tega! Vendar je tudi na to že v eni od svojih pesmi opozoril mladenič, ki je dozorel in pregorel že z 22 leti:
Dejstvo je, da zastoj naše družbe izvira iz njenih
bistvenih kali: obnemoglosti, hlapčevstva in brezciljnosti.

In se vprašajmo, ali smo onemogli, ali smo hlapčevski, ali smo brezciljni? Raje vsi skupaj prisezimo in vsak zase to, kar so tudi njegove besede:

A mi se bomo borili.
V nas je vera. Vera v zmago pravice.
Ta pravica nam je sveta.
Sveta ker je Pravica edini pogoj
človeškega življenja.

Povežimo se, stopimo na svetlo, v luč. Prepoznajmo se, brez velikih besed le s to drobno knjižico v rokah in pred nami! Ali lahko kaj izgubimo? Ne!

Kaj se bomo premaknili ali se ne bomo?

4 thoughts on “Kaj se bomo premaknili ali se ne bomo?

  1. grominstrela pravi:

    Lahko. Veliko. Vse. Zato, ker bomo na koncu ostali na istem: praznih rok.
    Zakaj?
    Hudo različna so mnenja kaj je prav, še več razlik je glede tega kaj je pravično.
    Kritični člani družbe so več ali manj v manjšini, kar niti ni velik problem, huje je, ker so pravilom kritiki družbe in sistema praviloma preslišani, marginalizirani, utišani, izločeni in celo preganjani. Njihovi preganjalci pa so etablirani pripadniki sistema, z vsemi vzvodi moči, ki jih sistem ima (policijo, vojsko, sodišča, medije…) s katerimi lahko diskreditira in eliminira kritike povsem v skladu z veljavnim pravom in pravili. To je “njihova” pravica. Seveda se lahko podvomi koliko je tako ravnanje skladno s Pravico in Pravičnostjo, ampak (pre)malo ljudi se to sprašuje…..

    Predpostavimo, da kritični misleci, ki so (naj bi bili) vest družbe, ob ugodni konstelaciji zvezd (razmer v družbi) uspejo spodbuditi množice k akciji, v upor, v spremembe.

    Kaj se zgodi?
    Če z uporom ne uspejo, jo dobijo po grbi. No, saj jo dobijo tudi sicer, le da je v primeru upora maščevanje še bolj brutalno,
    če pa z uporom uspejo se pa zgodi podobno, le na drugačen način;
    kritične ljudi, mislece, idealiste in kar je podobnih ljudi počasi a zanesljivo “če se ne prilagodijo”) odstranijo iz ključnih pozicij novi heroji, novi nenadomestljivi, novi pravičniki, ki praviloma pripadajo izjemno uspešni pasmi ljudi (konvertitom, karieristom, oportunistom, manipulatorjem….)
    in zgodba se ponovi.

    Zgubil si celo veliko več:
    zanesljivo je zgubljeno upanje, da se bo kdaj kaj spremenilo na bolje, neredko je v viharju sprememb zgubljena družina, prijatelji, sodelavci, ki ne zmorejo pritiska, z izgubo upanja je zgubljen še duševni mir kolikor ga je sploh bilo, da o izgubljeni eksistenci in človeka vrednem življenju niti ne govorim.

    Zato tako malo ljudi tvega odklon od main stream mnenja, zato se tako malo ljudi odloči za spremembe ali celo upor. Premislek govori: molči, srce pravi: ukrepaj. Večina nima korajže da bi ukrepala, zato molči in se žere zaradi tega.

    Pa vendar se strinjam s tabo, splača se, ker:
    zavest, da si nekaj storil olajša vso bedo izgubljenih bitk, ker, konec koncev tudi mirna vest nekaj šteje.
    Med Ljudmi.
    Teh pa je (pre)malo, čeprav se zdi, da jih je vse več.

    Ignoranti pa tako in tako ne štejejo. To so mravljice, ki se ne sprašujejo veliko in jadrajo na svoji nevednosti iz dneva v dan. Teh je zanesljivo daleč največ. Pa so to tisto, kar lahko imenujemo Človek?
    Ne vem, ne vem…
    pozdrav tebi in
    pozdrav tudi Amselu
    G&S

    Všeč mi je

  2. cinik pravi:

    REVOLUCIJA
    Pravzaprav naj bil bi to problem
    in še najbrž zelo kočljiv,
    toda, če je to, kar naj bi bil,
    če postane, kar da je – potem,

    če prinese svobodo ljudem ,
    naj mu katerikoli bo naziv,
    jaz ga molil bom in bom slavil,
    toda, dragi, ne sedaj, potem…..

    A sedaj je treba borbe v nas,
    borbe , svete borbe, ne miru,
    ne počitka niti lepih sanj,
    ne raziskovanj, izpraševanj,
    treba, da spoznamo svoj obraz
    in da izpovemo; Mi smo tu !

    Tako Srečko. Kaj pa mi ????

    Všeč mi je

  3. Amsel pravi:

    Nekako paše v okvir tega bloga pripoved Cirila Zlobca, ko je povedal anekdoto, kako mu je mama, kot otroku, brala Kosovelove pesmi in priznala, da sicer čisto nič ne razume, vendar so vseeno tako krasne!

    Všeč mi je

  4. grominstrela pravi:

    Tako Srečko. Kaj pa mi ????, je zapisal Boris

    Slovenceljni pa tako kot sem zapisal: Večina nima korajže da bi ukrepala, zato molči in se žere zaradi tega.
    Tisti, ki niso del molčeče večine pa…. tudi to sem zgoraj omenil.
    Stvari so še nekoliko slabše; najbolj zavržena dejanja postajajo sprejemljiva, celo upravičena, uporništvo pa se demonizira, celo kriminalizira, pa jih je malo, ki dvignejo glas proti temu.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s