Škof Zore in vsi njegovi ‘šmarni’!

Nadškof Zore nas je počastil s svojim intervjujem v nedeljo, dan po največjem katoliškem cerkvenem prazniku in nam prenesel pomembno sporočilo! – »Spoznati in sprejeti moramo resnico«! Ker se ne spodobi, da bi sama polemizirala z njim, pa naj služi ta zapis le temu, da bo mogoče vsaj kogar spomnil. Da govoriti o »resnici« v RKC, pravzaprav ni korektno, ker preveč stvari temelji na dogmah. Kaj pa so one, pa se tudi dobro ve. Poleg Božica, nas sedaj čakata še dva Marijina praznika, preživeli pa smo že enega.

Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša,  vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški inpravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. Marijino vnebovzetje je eden izmed največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjajo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Leta 1950 je papež proglasil versko resnico: »Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.« Ta dogma velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih cerkvah. Tudi v pravoslavnih cerkvah verjamejo, da je bilo Marijino telo po smrti čudežno prenešeno v nebesa, in 15. avgusta praznujejo ustrezni praznik. Ta praznik se imenuje v srbski pravoslavni cerkvi Velika gospojina, v številnih drugih pravoslavnih cerkvah pa Marijino zaspanje (npr. rusko: Успение Богородицы). V tistih pravoslavnih cerkvah, kjer še uporabljajo julijanski koledar, je ta praznik seveda na 15. avgust po njihovem koledarju (28. avgusta po našem – gregorijanskem koledarju).

Torej, letos nas čakata še Praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje katoliška Cerkev 8. decembra – točno devet mesecev pred 8. septembrom, ki je predtem drugi pomemben praznik, saj predstavlja obletnico Marijinega rojstva.

Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška verska resnica in dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija že od svojega spočetja obvarovana izvirnega greha in osebnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje 8. decembra.

Izraz Marijino brezmadežno spočetje včasih ljudje napačno razumejo in mislijo, da gre za to, da je bil Jezus v Mariji spočet brezmadežno – brez Marijinega stika z moškim. Pri Marijinem spočetju gre v resnici za trenutek, ko je bila Marija spočeta kot zarodek v telesu svoje matere. (Jezus po krščanskem verovanju sploh ni bil spočet v pravem pomenu besede, pač pa je obstajal že od začetka sveta v duhovni podobi, potem pa se je v Mariji zgolj utelesil.)

Dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju je razglasil papež Pij IX. dne 8. decembra 1854 v okrožnici Ineffabilis Deus:

Izjavljamo, oznanjamo in določamo: da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in posebni pravici, ki ji jo je podelil vsemogočni Bog glede na zasluženje Kristusa Jezusa, Zveličarja človeškega rodu – to je od Boga razodet nauk in ga morajo zato vsi verniki trdno in stanovitno verovati.

Pri razglasitvi te dogme je papež prvič uporabil papeško nezmotljivost. Dogma ni pomenila novosti v katoliškem verovanju, pač pa samo potrditev prepričanja, ki je bilo zelo razširjeno že prej, saj je praznik brezmadežnega spočetja razglasil že papež Sikst IV. leta 1476. Pravoslavni kristjani praznujejo praznik Marijinega spočetja 9. decembra po pravoslavnem koledarju (tisti, ki uporabljajo še stari koledar, pa 22. decembra).

Dogma je tesno povezana s katoliškim razumevanjem izvirnega greha. Po prepričanju Rimskokatoliške Cerkve se greh Adama in Eve prenaša na vsakega novospočetega otroka in to na dva načina: (1) kot posledice greha prastaršev (bolezni, trpljenje in nagnjenost h grehu) in (2) kot stanje grešnosti že takoj ob spočetju. Po katoliškem verovanju so torej vsi otroci od trenutka svojega spočetja naprej omadeževani z grešnostjo in prikrajšani za posvečujočo Božjo milost – in to dokler jih ne očisti zakrament krsta. Omenjena dogma torej uči, da je bila Marija edina od vseh ljudi, ki ob spočetju ni bila grešna, pač pa je bila že od prvega trenutka svojega obstoja milosti polna (ni pa bila obvarovana posledic izvirnega greha – za to, da je celo življenje ostala brez greha, si je morala prizadevati in se odločiti za sodelovanje z Bogom, kar je izpovedala z besedami: »Glej dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi.«).

Pravoslavni kristjani in večina protestantov ima precej drugačen pogled na izvirni greh – verujejo namreč, da se na otroke prenašajo samo posledice izvirnega greha (trpljenje, bolezen, nagnjenost h grehu) ne pa tudi stanje grešnosti. Po njihovem prepričanju se vsi otroci rodijo brez greha (polni Božje milosti) in v tem pogledu se jim Marija ne zdi nobena izjema, zato dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju zavračajo kot nepotrebno.

Bistvo Marijine brezgrešnosti vidijo pravoslavci (in protestanti) v dejstvu, da se je Marija odločila za sodelovanje z Bogom in ostala celo življenja brez greha.

Nekateri pravoslavni kristjani trdijo, da pravoslavne Cerkve ne priznavajo dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. S tem nočejo reči, da je bila Marija spočeta grešna, pač pa gre predvsem za nerazumevanje ali nepoznavanje katoliškega pogleda na izvirni greh. Ti pravoslavni verniki preprosto mislijo, da »obvarovanost izvirnega greha« pomeni, da Marija sploh ni nikoli čutila nobenih posledic izvirnega greha (to bi bil pravoslavni pomen te besedne zveze), česar pa katoliška dogma ne trdi.

Nadškofa Zoreta čakajo torej še številne priložnosti, da nas spomni na priložnost »sprejetja resnice«!

Čudna vojska

/nekateri povzetki tudi po Wikipediji/

Škof Zore in vsi njegovi ‘šmarni’!

10 thoughts on “Škof Zore in vsi njegovi ‘šmarni’!

  1. Uuuuuu matrbožju …
    🙂
    … tole je pa nekaj za kar nimam besed. Bolj bi mi bilo blizu, če bi se obregnila v kako zadnjo nebulozo našega komičnega, umsko zaostalega predsednika, ki nas sramoti po celem planetu.

    Nam tole razlagati nima smisla, ker vse to še kako dobro vemo – vernikom pa še manj iz vsem znanih razlogov.
    Lp

    Liked by 1 person

  2. Zdaj glede vprašanja ali lažeta ali ne, je zame v bistvu preveč irelevantno. Mene bolj skrbi dejstvo, ko se neka dejstva po pravilih za oblikovanje dogem, razglašajo za resnico!

    Všeč mi je

  3. grominstrela pravi:

    Pravo vprašanje bi bilo:Pa bi vsi lahko prenesli resnico?
    Včasih resnica ni lepa, niti prijazna do tistega, ki jo išče. ne včasih, praviloma je tako.
    LP G&S

    Liked by 1 person

  4. Pozdravljen G&S
    Odvisno od človeka. Nekateri se znamo soočiti z resnico – tako kot je. Celo o nas samih. Večkrat to storimo – lažje je potem popravljati napake, katere dela vsak od nas.
    Lp

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s