Koliko ljudskosti je (še) v človeku?

Teroristični napad v Parizu je razgalil vso nemoč in bedo našega razumevanja, vseh pojmov, ki so tako ali drugače povezani z oboroženim nasiljem.

Najprej si poglejmo pojem »vojna«. Če že samo beremo komentarje na ‘fb’ lahko vidimo, da skoraj vsi razen redkih izjem menijo, da je to streljanje, metanje bomb, ekstremno oboroženo nasilje povezano z ubijanjem ljudi ipd. Kako grda zmota! Sploh če izhajamo iz dejstva, da so najbolj ‘čiste’ tiste vojne, ki so bile dobljene z kar najmanj izstreljenimi metki in najmanj žtrtvami. Zato tudi zelo obsojam vse tiste, ki se posmehujejo, naši osamosvojitveni vojni, češ da je bila ‘salonska’.

Kacin je kot gost,  ob svojstvu informacij, ki jih ima s sedeža NATO, v svojem TV nastopu večkrat uporabil izraz »Francija je v vojni s terorizmom«! Kot da ni bilo dovolj, da je to neumnost zinil leta 2001 Bush. Kako je človek lahko v ‘vojni’ s terorizmom, če pa je terorizem efekt – rezultat sprevrženosti z nasiljem, za doseganje političnih ciljev.

Pariška zgodba res sega v Sirijo, toda ne v čas Anvara el Asada, temveč že v obdobje njegovega očeta Hafeza el Asada, ki je odigral ključno vlogo v ustvarjanju Sirije, nastale kot velike in močne države, izrasle na filozofiji ‘panarabizma’ in aktivne podpornice neuvrščenosti.

V tem iskanju samega sebe je malo znano dejstvo, da je bila Sirija formalno celo skupna država z Egiptom. To je bilo obdobje vezano na entuziastični zanos osvobajanja arabskih državi in njihovega bega izpod kolonializma.

V tem obdobju, se je tudi spoštoval verski sekularizem in nekaj, kar bi lahko poimenovali kot ‘ multikulturnost’. Vse nastale države v tem območju, od Turčije, Sirije, Libanona, Iraka, Egipta, Libije, da navedem samo nekatere, so se zavedle svojih etničnih, verskih in drugih razlik in vzgajale pozitiven odnos do daljne večtisočletne zgodovine na tem prostoru. Koliko ljudi pa ve, da so vse tri monoteistične religije nastale v trikotniku Libanona, Iraka in Egipta, torej tam, kjer se je sedaj z botrstvom zadnjih izdihljajev kolonialnega zmaja ugnezdil Izrael.

Pomembno je spoznanje, da so te države bile prisiljene kombinirati državni tip vladavine tako, da so morale iskati kompromis med demokratičnim ustrojem zahoda, predvsem Velike Britanije in Francije, ki sta bili duhovni ‘mentorici’ nastanka teh držav.

Toda, če je bil v začetku prejšnjega stoletja zanemarljiv vpliv ‘petrodolarjev’ in tudi ni bila prisotna dominantnost predvsem tistih držav, ki niso šla v to transformacijo, kot so se jih pridružile predvsem Sirija, Libanon, tudi Egipt in Irak, se je z pojavom dejavnika ‘nafte’ vse spremenilo.

Kot roparska sila se je pojavil nov dejavnik ZDA, ki pa ga ni gnal interes za nadaljevanjem razvoja demokracije in krepitve državnosti v tem delu sveta. Ne, njegov temeljni interes je bil roparski, zato ni čudno,da so se ZDA naslonile na najbolj nazadnjaške politične sisteme v tem delu sveta. Hkrati pa so vplivale na to, da so se druge države, kot pa je na primer Turčija, pa so pričele oddaljevati s poti razvoja kot jo je začrtal Ataturk. Po tej poti gre sedaj tudi Egipt.

Sinteza spoznanj o nafti, kot novem dejavniku, bogastvu, ki je z njo pomembno vplival na moč predvsem reakcionarnih držav, sta pokazali, da je bil z vstopom novega igralca, to je ZDA, naenkrat onemogočen razvoj v smeri politične emancipacije teh držav, v njihovi resnični rasti za dobrobit državljanov. Naj samo omenim Libijo, Sirijo in Irak in njihove rešitve na področju izobraževanja, zdravstva in sociale.

Čeprav so ZDA vseskozi imele na ustih ‘demokracijo. Človekove pravice in svoboščine’, pa so vsa dejstva govorila, da gre zgolj za ‘imperialistični ropanje’, ki ga izvajajo svetovne korporacije ob asistenci ZDA, da če zadeve ne stečejo zlepa, so dovoljena vsa nasilna sredstva. Kajti logika je jasna, razno razni Gadafiji, Asadi, Husseiniji, nikoli niso pristajali na krajo korporacij, in vsiljevanje političnega sistema, ki je krepil ravno korporacijsko moč.

Torej, vrnimo se k ‘terorizmu’ kot naši temi. Terorizem je zgolj instrument, ni vojna. Danes za dejanje akta terorizma v tem trenutku ne rabiš izstreliti niti enega metka, vreči niti ene bombe. Danes je dovolj,da imaš predplačniški telefon s katerega pokličeš (pa še izbiraš lahko) medije, policijo ali neposredno v objekt, ki mu groziš. Namen je dosežen, strah je povzročen, posledice so nastale.

Kacin pa bi terorizem preganjal z orožjem – torej to je pač pogled NATO!

Afrisko-evropsko-azijski del sveta

Koliko ljudskosti je (še) v človeku?

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s