JO-JO in njegov smisel?

V času, kateremu očitajo mnogi znanstveniki, tudi fiziki, da se vse bolj oddaljujemo od vsakdanjega življenja, utegne biti razpravljanje o jojo-ju prav osvežilno. Toda v fiziki vsakdanjega življenja in v fiziki igrač postanejo lahko povsem ‘enostavni’ pojavi hitro preveč zapleteni.

Ime jojo naj bi skoval v prijavi patentnemu uradu ameriški poslovnež šele leta 1930. V sodelovanju z lastnikom časopisov je tedaj povzročil največjo jojo-jevsko mrzlico vseh časov. Časopisi so vsiljivo vabili na tekmovanja z jojo-jem; na tekmovanje pa se je lahko prijavil samo tisti, ki je pridobil tri nove časopisne naročnike. Poročajo, da so leta 1931 v tridesetih dneh v Philadelphii prodali kar tri milijone jojo-jev. Dandanes je mogoče kupiti jojo kot dokaj ceneno otroško igračo, nekatera podjetja pa jojo-je z znamenji svojih izdelkov delijo v reklamne namene. Današnji jojo-ji so navadno iz lesa ali iz plastične snovi.

Torej, le kdo ne pozna igrače jojo? Vrvico navijemo na vreteno med kolesoma iz lesa ali iz kake druge snovi. Nato krajišče vrvice držimo v roki in jojo spustimo z vretenom v vodoravni legi.. Jojo se spusti in zopet dvigne skoraj do enake višine. Igra se ponavlja, dokler jojo ne obmiruje. Po tem spominja jojo na žogo, ki odskakuje od tal do vse manjše višine. Ne samo, da je jojo počasnejši kot žoga; kar smo rekli, velja le, če roka, s katero držimo vrvico, miruje. Z gibanjem roke lahko dosežemo, da se jojo giblje zelo zapleteno. Jojo ni edina igrača, katere delovanje lahko pojasnimo s fiziko.

Znano nam je, da so se z njim ‘igrali’ vsaj že v stari Grčiji pred okoli dva tisoč leti. Poznali pa so ga tudi na Kitajskem. Od tam so ga v 18. stoletju zanesli najprej v Anglijo, nato v Francijo in Nemčijo. Tedanji jojo-ji iz stekla ali slonovine so bili namreč precej dragoceni.

Toda kakor koli obrnemo, je jo-jo v naši zavesti še vedno zgolj igrača! Vendar, ali se vam ne zdi čudno, da je predmet, katerega zgodovina sega celo na Kitajsko in to več kot 5000 let daleč nazaj, zgolj igrača. Kaj če se je primarna vloga tega predmeta povsem izgubila in je bila v svojem prvinskem svojstvu še znana v Grčiji, kjer so celo na amforah upodobljeni ljudje, kako se ‘igrajo’ z njim. Pa ne otroci, upodobljeni so odrasli ljudje.

Sama menim, da je bil jo-jo bolj didaktični pripomoček takratne znanosti, kot pa igrača. Samo gibanje jo-jo lahko predstavlja namreč vse, od popolnosti razumevanja principa »yin-yang«, kot odnosa med dobrim in zlim, do prehajanja energije v materijo in obratno, v poenostavljen prikaz odnosa med materijo in antimaterijo.

Kaže tudi na princip univerzalne neskončnosti, kot »mogočnega vesoljnega JO JO«! Le videti se mora vse to in ni nujno tudi razumeti!

vesoljni jojo

Advertisements
JO-JO in njegov smisel?

2 thoughts on “JO-JO in njegov smisel?

  1. Amsel pravi:

    Tudi znani in cenjeni slovenski fizik dr. Strnad je bil fasciniran na Jojo-jem, tako je napisal:
    »Pospremimo naše razmišljanje z nekaj enačbami. Izhajamo od izreka o kinetični in potencialni energiji. Če zanemarimo trenje in upor, ne opravlja dela nobena zunanja sila razen teže. Zato je vsota kinetične in potencialne energije konstantna. Če spustimo jojo, ko miruje, vzamemo, da je vsota kinetične in potencialne energije enaka nič: .!. mv 2 + .!. J w2 – mgz = O 2 2 . Pri tem v potencialni energiji – mgz merimo globino z > O navpično navzdol. t mv 2 je translacijska kinetična energija, v kateri je m masa jojo-ja in v hitrost njegovega težišča.

    t Jw2 je vrtilna kinetična energija, v kateri je J vztrajnostni moment jojo-ja okoli osi vretena in w kotna hitrost okoli te osi. Najprej obdelajmo jojo s tanko vrvico z vretenom s konstantnim radijem ro. Hitrost težišča določa enačba v = car.

    Dobimo jo, ko upoštevamo, da se 135 vrvica odvije za obseg vretena, ko se vreteno enkrat zavrti : v =2rrro /to. Pri tem je to čas enega vrtljaja in w =2 rr/to kotna hitrost. Iz zapisanih enačb sledi preprosta zveza med hitrostjo težišča in globino =2gzl(1 +J/mr02) Enačba se le po dodatku v imenovalcu loči od zveze med hitrostjo in globino pri prostem padanju. Težišče jojo-ja se spušča ali dviga s pospeškom g/(1 +J/mr021. ki je manjši od pospeška prostega padanja g.

    Najglobljo točko doseže jojo, ko se odvije vsa vrvica z dolžino I in je z =I. V tej točki se gibanje težišča sunkovito obrne. Pri tem debelina vrvice ni pomembna. Pač pa je treba pri jojo-ju z debelo vrvico upoštevati debelino vrvice pri dvigovanju iz najnižje lege. Razmik med kolesoma je navadno precej večji od širine vrvice, zato moramo vpeljati efektivno debelino vrvice d. Dobimo jo tako, da ploščino efektivnega osnega preseka vrvice Id izenačimo s ploščino kolobarja med vretenom z radijem ro in največjim krogom. ki ga pokrije vrvica, z radijem rl ‘ Velja torej Id =rrrl 2 – rrro2. S tem postane efektivna debelina vretena r odvisna od globine. V najnižji točki velja enačba rrr =rrro 2 in je r =ro, v najvišji točki enačba rrr = rrro 2 + Id in je r = r l . vmes, v globini z. pa enačba nr” =rrr02 +d(J-z) injer=Jrl2 -zd/rr ‘s.«

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s