Politični kanibalizem kot preddverje fizičnega

 

Psihopatske voditelje »odlikuje« nizka raven moralne, čustvene in socialne inteligence. Do politične oblasti se dokopljejo z zavajanjem, lažmi, brezobzirnostjo, prevarami in manipuliranjem. Nekateri so celo ponosni na te svoje sposobnosti, za katere verjamejo, da jim omogočajo, da z njimi dosežejo vse, kar si želijo.

Veliko ljudi spoznava, da so patološko laganje, varanje, tudi antisocialno vedenje naravni talenti mnogih voditeljev. To niti ni čudno ob spoznanju, da gre pri teh ljudeh lahko za pravo odvisnost od moči in denarja. Slednja imata v možganih podoben učinek kot droga – in ne preseneča, da postanejo mnogi politiki zasvojeni z njo.

Tudi pri nas je naš raziskovalec Nolimal opozoril, da so »psihopatska nebesa« predvsem tranzicijske države, organizacije in službe, tam, kjer so denar, moč, status in privilegiji, v hitro spreminjajočih se delovnih okoljih, na delovnih mestih z demokratičnim deficitom ter v podjetjih in organizacijah s kulturo toksičnega vodenja, netransparentnosti, slabega nadzora, korupcije in klientelizma. Lahko bi dejali celo, da je mobbing oblika psihičnega kanibalizma.

Če kanibalizem ni posledica pomanjkanja hrane za preživetje, je pogosto posledica neke duševne bolezni. Skupna diagnoza mnogih modernih kanibalistov, vključno z Andrei Chikatilo, Issei Sagawa, Albertom Fishem, Edom Geinom, Richardom Chase in Vinceom Liom je shizofrenija, ki lahko povzroči halucinacije in blodnje. Drugi terapevti označujejo kanibaliste za psihopate, kar pomeni, da se zavedajo kaj počnejo, vendar zaradi pomanjkanja empatije niso sposobni oceniti napačnost svojega dejanja. Če upoštevamo kalifornijsko terapevtko Karen Hylen, ki trdi, da je lahko kanibalizem tudi zasvojujoč, je to zaskrbljujoče.

Odvisnost se začne kot fantazija, ki se začne v glavi psihopata in se neprestano ponavlja. Ko ta oseba dejansko uresniči svojo fantazijo in je človeško meso, so njeni možgani preplavljeni s dopaminom, ki povzroča podoben občutek, kot če bi snifnili črtico kokaina. Psihopat si bo potem prizadeval za ponovitev dejanja zaradi ugodnih občutkov, ki jih je prvič doživel ob tem dejanju in bo spet zaužil človeško meso in ponavljanja tega postopka ne bo mogel ustaviti. Glede na trditve Hylen nobeno zdravilo in nobena terapija ne more pozdraviti odvisnega kanibala, ker še niso odkrili načina, kako umetno vcepiti empatijo človeku.

Evropejci so predvsem v kolonialnem času hitro javno obtožili vse govorice o plemenskem kanibalizmu in jih označili za barbarsko početje, ampak v srednjem veku jih ni motilo njihovo sodelovanje v podobnem početju. V tem primeru je bilo dejanje kanibalizma izvedeno iz zdravstvenih razlogov. Evropejci so redno zdravili glavobole in protin s sestavinami, ki so jih dobili iz človeškega organizma. Mislili so, da človeška maščoba pomaga zdraviti rane, artritis in revmatizem, medtem ko naj bi človeška kri ublažila epilepsijo in druga krčevita stanja. Epileptiki so bili pripravljeni redno plačevati usmrčevalcem, da so jih ti oskrbeli s krvjo nedavno usmrčenega, ki je bila znana kot “Skleda rdečega”.

Najstarejši vir, ki priča o teh izdelkih, so egipčanske mumije, ki so jih uvozili po kroženju govoric, da izsušeno meso pozdravi bolezen. Seveda je bila zaloga egipčanskih mumij omejena. Tako so Evropejci kmalu začeli konzumirati meso nedavnih mrtvih, kot bi bili pršut, saj so ga posušili ali okadili s soljo in zelišči. Organe močnih mladeničev, ki so bili pobiti na bojišču, so zbirali, trupla mladih obešenih moških in žensk, ki so bile še device, pa so bila še posebej dragocena. Iz krvi žensk devic vključno z njihovo menstrualno krvjo so izdelovali zdravila, medtem ko so obešena moška trupla bila cenjena zaradi erekcije, ki jo je povzročilo obešanje. Do erekcije pride po obešanju, ker pride do zloma vratu žrtve in se pretrgajo živci, ki nadzirajo vazokonstrikcijo. Ko so živci pretrgani, kri steče v penis in ga zamaši. Ker veliko kultur pojmuje nabrekel penis kot znak moči, je bilo meso moških, ki so umrli s posmrtno erekcijo, še posebej dragoceno in imelo visoko ceno.

Živimo v državi, v katero je pred petindvajsetimi leti prodrl neoliberalni kapitalizem in se je nenadzorovano začela pajdašiti sla po oblasti s podjetniškim pohlepom. Ko so si ti posamezniki enkrat pridobili oblast in denar, so pozabili na druge ljudi in skrbijo samo še zase. Začeli so graditi politični in gospodarski sistem zgolj po svoji meri. Med njimi lahko najdemo povsem povprečne posameznike, ki so izkoristili položaj in se hitro znašli v novih razmerah, drugi pa so bili na takšno oblast in plenjenje naravnani že ob osamosvojitvi. Za oboje je značilna želja po preseganju in uspevanju na račun drugih.

Raziskovalci, kot so na primer Adler, Gebsattel, Kretsschmer in drugi, so pri posameznikih z izraženo željo po preseganju drugih nekoč opisovali občutke manjvrednosti, ki zaradi nebrzdane želje po preseganju drugih sprožijo dejavnosti, ki naj bi prekrile njihovo povprečnost. Takšni ljudje so tudi nadpovprečno zavistni in se poskušajo povzpeti nad druge z manipulacijo in intrigami. Obsedeni so z lastno vrednostjo in veljavo. Sovražne namene napačno pripisujejo sodržavljanom, ki drugače razmišljajo. Svet doživljajo kot zverinjak, v katerem veljata konkurenčnost in boj za preživetje. Kdor ne bo zmagovalec, bo poraženec in žrtev.

Toliko o evropskem kulturnem in krščanskem izročilu in hvaljenju z njim ter zamolčani tradiciji!

Kanibali

 

Advertisements
Politični kanibalizem kot preddverje fizičnega

3 thoughts on “Politični kanibalizem kot preddverje fizičnega

  1. Anonimnež pravi:

    in posledice?
    Kolikor toliko priseben in razumen človek se zato politiki na daleč izogne. Še pogled nanjo iz distance, “od zunaj”, je mučen.
    in rezultat?
    Vse bolj brezobzirna in krvoločna politična in gospodarska oblast, vse večja beda državljanov in vse hujša duhovna in duševna revščina vse večjega števila ljudi.
    in rešitev?
    je ne vidim. Vsaj v kratkem ne.
    Je to pesimizem?
    ne vem.

    Liked by 1 person

  2. Ti bom odgovorila kar z besedami raziskovalca Nolimala – “Psihopati imajo tudi mnoge lastnosti, ki jih nagrajuje prav sedanji politični in gospodarski sistem. Vendar veliko psihopatov sploh ni antisocialnih in lahko tudi odgovorno opravljajo svoje poklice in funkcije (»uspešni« ali »funkcionalni« psihopati). Pretirano izločanje dopamina dela te ljudi bolj agresivne in sposobnejše za opravljanje del, kjer čustva niso zaželena. Zato psiholog Kevin Dutton v knjigi Modrost psihopatov zagovarja idejo, da vsaka kapitalistična družba potrebuje približno deset odstotkov psihopatov, a jih mora nadzorovati, da svoje lastnosti in vedenje izražajo v sprejemljivih okvirih.”

    Všeč mi je

  3. Anonimnež pravi:

    S tem se pa strinjam. Nadzorovati in regulirati. Problem tega pa je, da zakone pišejo ravno tisti, ki bi jih bilo nujno nadzorovati.
    Spet sem bil nevljuden, nisem se predstavil.
    G&S

    Liked by 1 person

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s