Nekatere razlike med krščanskimi cerkvami v Sloveniji

Danes sem poslušala v intervjuju gosta na Valu 202, nobelovca Andrea Geima, ki je dejal »Mislim, da vi Slovenci preveč gledate na vse stvari črno – belo. Pa je marsikaj ‘sivo’! Andre Geim je znanstvenik, ki je leta 2010 dobil Nobelovo nagrado za odkritje grafena, revolucionarnega materiala, ki utegne korenito spremeniti svet 21-ega stoletja. Prav zato mu nekateri pravijo novi James Watt. A svet ga prej kot zaradi tega pozna po majhni zeleni žabi, ki jo je pred leti vrgel v magnetno polje in ki je – poletela! Govori umirjeno, s tihim cinizmom v glasu in se ne boji izražati stališč o okostenelosti sodobne znanosti in vse bolj demagoški politiki. Za nameček je avanturist, ki je premagal kar nekaj pettisočakov in stal tudi na našem Triglavu

Ker imam občutek, da je pri marsikomu prisotna želja o boljšem poznavanju evangeličanske vere iskrena, sem pripravila nekaj temeljnih izhodišč. Ob tem se zavedam, tega, da nikakor ne mislim spreobračati, temveč te vrstice pišem le zaradi poznavanja razlik in s tem lažjega sprejemanja različnosti.

Najprej nekaj splošnih ugotovitev, krščanska vera združuje številne cerkve med katerimi je največja katoliška. Niso pa zanemarljive tudi številne druge evangeličanske cerkve, predvsem v ZDA, severnih državah EU in tudi v Angliji. Med krščanskimi cerkvami je zelo pomembna tudi pravoslavna cerkev. Vse te so imele različne zgodovine svojega razvoja in so seveda poleg religioznih vsebin iskale tudi odgovore na druga za človeka bistvena vprašanja. Tukaj so mišljena predvsem ekonomska vprašanja, nacionalno jezikovna, kulturna in seveda prikrito tudi politična. Poudarki so se prepletali in seveda v različnih zgodovinskih obdobjih so bili bolj v ospredju eni, potem pa tudi drugi cilji.

Slovencem je najbolj znana Evangeličanska Cerkev Augsburške veroizpovedi, ki izhaja neposredno iz Luthrovega gibanja in jo zato imenujemo tudi Luteranska Cerkev. V slovenščini izraz Evangeličanska Cerkev običajno enačimo s tem pomenom.

V širšem smislu lahko izraz Evangeličanske Cerkve pomeni tudi druge Cerkve, ki izhajajo iz reformacijskega gibanja v 16. stoletju, zlasti Cerkve, ki so nastale na naukih Ulricha Zwinglija in Jeana Calvina – imenujemo jih tudi Evangeličanske Cerkve Helvetske veroizpovedi, Kalvinske Cerkve ali tudi reformirane Cerkve.

Evangeličanski teološki nauk je utemeljil Luther na štirih glavnih postavkah:

  • Sola fide – samo vera pomeni, da si človek prisluži odrešenje samo z vero, ne pa z dejanji.
  • Sola gratia – samo (Božja) milost pomeni, da je za odrešenje potrebna samo Božja milost, ne pa posebne molitve in dela oziroma odpustki.
  • Solus Christus – samo Kristus pomeni, da je vrhovna avtoriteta vseh vernikov Kristus, ne pa Cerkev ali papež.
  • Sola Scriptura – samo Sveto Pismo pomeni, da je podlaga verovanja samo, kar je zapisano v Svetem Pismu, ne pa tradicija, ki se je izoblikovala v (Rimskokatoliški) Cerkvi.

In še kratka obrazložitev teh temeljnih izhodišč:

  • Dogme, ki so jih razglasili papeži in Cerkveni koncili niso obvezujoče. Pravo vero razkriva samo Sveto Pismo (sola Scriptura).
  • Glava Cerkve (tj. skupnosti vseh vernih) ni papež, pač pa Jezus Kristus (solus Christus).
  • Za zveličanje niso potrebna dela, ki jih predpisuje Cerkev, in Cerkveni odpustki, pač pa samo vera (sola fides).
  • Odrešenje človeku podeljuje samo Božja milost (sola gratia).
  • Obstajata samo dva zakramenta, ki ju je postavil Kristus: krst in sveta večerja (evharistija). Ostale katoliške zakramente so si izmislili pozneje.
  • Upoštevati je treba Deset Božjih zapovedi v originalni obliki, vključno z zapovedjo »Ne imej drugih bogov«, »Ne moli podob« ipd. Čaščenje svetnikov in podob (ikonodulija) je neprimerno.
  • Marijo je treba spoštovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po božje častiti.
  • Duhovniški celibat je zahteva papeža, ne pa Jezusa, zato ga ni treba upoštevati.

Upam, da sem vam dala nekaj snovi za razmišljanje in še bolj za spoznavanje. Lep pozdrav želim vsem in mir na zemlji! Predvsem pa spoznanje da se iskreno verovanje ne zateka v okvire znotraj institucij, temveč je to predvsem osebno razmerje posameznika do njegovega Boga!

mb_protestanti

 

Advertisements
Nekatere razlike med krščanskimi cerkvami v Sloveniji

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s