Morje kapitalizma in … Slovenija kot ‘otok pravičnosti’!

Priznajmo si, zabluzili smo! Krepko smo zabluzili in sedaj se ne moremo rešiti iz tega močvirja, ki se je razvijalo zadnjih 25 let in nas vse bolj vsrkava vase. Tudi zato, ker so nam po glavi skakali razni ‘Janšeti in Jankoviči’, kot liki iz pravljice ‘Janko in Metka’. Človek bi še nehote pomislil, da nas *ebe vse, kar je na J!

Vendar tega nismo hoteli. Nekje v sebi smo pred dvema desetletjema in pol sanjali – OK, naj bo okrog nas morje kapitalizma,vendar mi ne bomo na splavu, ki ga tokovi nosijo sem ter tja. Mi bomo na čolni, vsaj na vesla! Potem pa naj se kar občasno pojavi še kakšna večja ladja, katere valovi nam bodo dodatno pretili, da nas zalijejo. Mi se jim bomo izognili

Naša startna pozicija je bila več kot odlična, saj nismo bili obremenjeni niti s privatno lastnino, niti z državno lastnino. Družbena lastnina je bila še najbližje pojmu, ki ga je zastavil Hegel, ko je privatno lastnino videl kot privatno imovino! Po Heglu imovina (imetje) izhaja iz tega, da se sebičnost preobrazi v prispevek (poslanstvo), da se dosega odgovornost za zadovoljitev potreb vseh, ne samo “lastnikov”.

Zato je naša odločitev pred 20 leti za takšno lastniško preobrazbo družbene lastnine pozabila na to, da bi morali iskati lastnike, kot imetnike in ne lastnike kot pravno definirane privilegirance prisvajanja dobrin.

Torej, če smo že pristali na to, da se potopimo v morje kapitalizma, zakaj za božjo voljo smo si potem izbrali splav namesto vsaj čolna na vesla. Ali še bolj predrzno in skorajda ‘nacionalistično’! Zakaj si nismo postavili svojega ‘otoka’, tako kot Švicarji na primer. Več kot 600 let njihova čer že štrli iz evropskega in svetovnega kapitalističnega morja in vsemu kljubuje ter je kos.

Naš ‘otok pravičnosti’ je sedaj bolj kot kdajkoli oddaljen od te resničnosti. Ko me pod blogi zmerjajo raznorazni pripadniki kultov, takšnih in drugačnih, se jim večina ostalih, tudi razumnikov, le nasmehne. Meni ni do smeha, kajti dokler obstajajo takšni gorečneži, ki dnevno delijo nasvete, obljube in sploh pametujejo, je vse razmišljanje, kako in kam splezati na suho skoraj zaman. Njihovo geslo je po svoje tudi žalostno. Kričijo namreč »Ja, utopili se bomo, vendar pomembno je le to, kdo bo zadnji!« Krasna logika!

Fotografija0387

Morje kapitalizma in … Slovenija kot ‘otok pravičnosti’!

4 thoughts on “Morje kapitalizma in … Slovenija kot ‘otok pravičnosti’!

  1. Že desetletje ali celo več je tega, kar sem v blogu na MMCju pojasnil tvoje dileme.

    Pa naj na kratko poskusim še enkrat.

    1
    “osamosvojitev” je bila načrtovana od takratne “komunistične” elite, ker se v SFRJ enostavno niso mogli dogovoriti katero ozemlje bo ropala ta ali ona mafija. Tu jim je veselo pomagala CIA in EU, katerim je šla v nos taka močna državna balkanska struktura

    2
    Narod so enostavno napumpali mediji, ki so za takratne – v primeri z današnjimi – mini težave okrivili južnjake in širili idejo, da bi Butale lahko Švica bile, če ne bi ves “naš denar” odtekal kamor teče Sava. Ob tem so seveda pozabili, da so Butale na južnih trgih prodale vse – tudi najslabši šrot – kar so proizvedle, od tam dobivale surovine in ceneno delovno silo za dela, katera Butalci niso hoteli opravljati.

    3
    Če bi kdo to neumnost s Švico resno mislil, bi enostavno prevedli švicarsko zakonodajo in veselo zapluli v nove gospodarske vode. Vendar tega elita ni dovolila. Na področju zakonodaje so si (tako je kazalo) izmišljali toplo vodo – oz. bolj natančno “topel švicarski sir – poln lukenj”. To “zakonodajo” še danes prodajajo kot tranzicijsko, čeprav je tako neučinkovita, da se lahko vsak, ki ima 2 leti prava na sodiščih dela norca, bolnika, nedolžneža itd.

    4
    Potem sem se pa vprašal “Zakaj so to naredili, če bi rešitev (prevod) bila tako enostavna in cenena glede na stroške, ki nas bremenijo z izumljanjem tople vode in popolnimi psihopati v poslanskih klopeh, ki pišejo zakone na hrbet sedanji mafiji?” In jasno – odgovor se je ponujal na dlani, enostaven in preprost, da mu še danes malokdo verjame. Švicarske zakonodaje naši “pravniki” (elita, ki ima največ od tega) niso prevedli zato, ker po švicarskih zakonih kraja ni tako enostavna in zajebavanje sodnikov ni tako preprosto.

    5
    V bistvu so si s tako zakonodajo sprostili “mafijsko poslovanje”, po drugi strani pa zaradi abnormalne količine lopovščin in absurdno dolgih sodnih postopkov, ki dovolijo vsakemu odvetniškemu pripravniku zavlačevanje zadev do zastaranja, zagotovili delo vsem, ki se s temi postopki ukvarjajo – od lopovov preko policije, odvetnikov in sodnikov – da ne začnem naštevati še vseh socialnih in zdravniških služb .. vse do farmacije …. ki iz te situacije vlečejo dobičke. Zavedaj se, da imajo Butale 2,8 krat več pravnikov kot je povprečje v državah EU. In VSI hočejo biti bogati. Zato so z redkimi izjemami v Butalah bogati le lopovi in odvetniki – sodnike pa štejemo lahko samo med premožne.

    Ubogi, duševno zaostali narod pa rešitve išče na zbirališčih za vole … VOLIščih in obožuje retardiranca Pahorja.

    In ZATO me ne bo nihče prepričal, da nimam prav, ko trdim:
    “Butale nimajo šans! Niti najmanjših šans!”

    Lp
    Jure

    Liked by 1 person

  2. grominstrela pravi:

    Ne, tega nismo hoteli.
    Bili pa smo hudo naivni ker smo verjeli v obljube tistih, ki še sami niso verjeli v tisto, kar so govorili.

    Naivni na eni strani in brezvestni manipulanti na drugi nikoli ni bila pot v nebesa. Vsaj ne v zemeljska.
    Hote ali nehote s(m)o spregledali, da je v tej deželici preveč pohlepa in hudo pomanjkanje dostojnosti in odgovornosti.

    Res je, iskali smo lastnike, nismo pa zahtevali odgovornosti, ki jo lastnina prinaša.
    Varovalke, ki naj bi bile vgrajene v preobrazbo pa so odpovedale. Zato se ta igra ni mogla končati drugače.
    Zaradi odgovornosti do sebe in do skupnosti in takih in podobnih “malenkosti” so nekateri narodi zgodovinske nacije in akterji sprememb, drugi pa ostajajo pozabljeni od ljudi in od boga in počasi tonejo v pozabo. Nekateri z godbo do poslednjega daha, kot potniki na Titaniku – teh se bo zgodovina morda celo spomnila, drugi tiho in pohlevno kot istrošeni konji na poti v klavnico in ti slednji bodo pozabljeni za zmeraj in povsod.
    Ja, imeli smo trenutke, ko se je zdelo, da smo premagali prekletstvo nezgodovinskosti in stopili ob bok uspešnim, ampak to je bila le kratka prekinitev dolgotrajnega spanca, ki nas počasi a zanesljivo ubija.
    Mesarji pa si že manejo roke.
    G&S

    Liked by 1 person

Komentiraj